Ugotovitev, ki jo skoraj vsak lahko potrdi iz lastnih izkušenj. Medtem ko se je včasih zdelo, da je leto res dolgo, se zdaj vprašate: »Že spet december? Resno?« Pogled na koledar nam ponovno dá jasno vedeti, da se leto bliža koncu in da bomo čez nekaj dni praznovali božič.
Za mnoge novo leto pomeni tudi »nov začetek«. S čisto logičnega vidika to nima nobenega smisla, saj se navsezadnje v noči z 31. decembra na 1. januar ne spremeni nič pretresljivega, le da silvestrska noč diši po ognjemetu in se marsikdo v 1. januar zbudi z glavobolom.
»V prihajajočem letu bom poskušal zmanjšati stres, dati več denarja na stran, preživeti več kvalitetnega časa z družino in prijatelji, redno telovaditi in jesti bolj zdravo.« Kdo tega ne pozna? Novoletne zaobljube. Kaj vse bomo opustili in spremenili na bolje. A najkasneje v začetku februarja motivacije ni več in vsakdanje življenje nas zopet dohiti. A naj vas ne zajame prehuda slaba vest. Niste edini. Po raziskavah sodeč kar 80 odstotkov ljudi do 1. februarja prekrši svoje zaobljube, pri doseganju svojih ciljev pa jih je uspešnih le borih osem odstotkov.
Življenje tako beži, da preden se dobro zaveš, je kar naenkrat spet novo leto … in ko tako pomislim, se zavem svoje minljivosti.
Pozneje. Kolikokrat rečemo: »Tole bom naredil pozneje, pozneje te bom poklical, o tem bom razmišljal pozneje.« (Pre)večkrat veliko stvari preložimo na pozneje, kot da bo pozneje vse bolje. A ne razumemo, da … bo pozneje kava mrzla, da bodo pozneje prioritete morda drugačne, da bo pozneje čar izginil. Pozneje se kaj hitro lahko spremeni v prepozno.
Zato dragi moji, uživajmo in se zavedajmo vsakega trenutka, bodimo odprti za novo, zbirajmo prijetne trenutke sreče in zadovoljstva, pa četudi majhne. In potem bo leto dobro, četudi bo zopet (pre)hitro minilo.
Vse najboljše!
Darja Lesjak, center manager
